Kdo je sploh dolžan plačati dohodnino v Sloveniji
Davčni režim digitalnega nomada ne določa vrsta dovoljenja, temveč določbe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in veljavni mednarodni sporazumi. Po 5. členu ZDoh-2:
- rezident plačuje davek od vseh svetovnih dohodkov — v Sloveniji in zunaj nje.
- nerezident plačuje davek le od dohodkov, katerih vir je v Sloveniji.
Prvo ključno vprašanje pri načrtovanju je določiti svoj davčni status.
Kdaj digitalni nomad postane davčni rezident
6. člen ZDoh-2 določa merila rezidentstva, za priznanje rezidenta pa zadostuje izpolnitev vsaj enega od njih:
- stalno prijavljeno prebivališče v Sloveniji;
- običajno prebivališče v državi;
- središče osebnih in ekonomskih interesov je v Sloveniji;
- bivanje v državi več kot 183 dni v koledarskem letu;
- druge bistvene vezi s Slovenijo.
Pravilo 183 dni je pomembno, a ne edino merilo. Če se oseba preseli v Slovenijo z družino, najame stalno stanovanje, otroke prepiše v slovensko šolo in sem prenese središče življenjskih interesov, lahko davčno rezidentstvo nastane celo pred iztekom 183 dni.
Davčni rezidenti Slovenije so dolžni prijaviti svetovni dohodek — tako prejet v Sloveniji kot zunaj nje.
Kaj, če v Sloveniji ostanete manj kot 183 dni
Bivanje manj kot 183 dni ne pomeni samodejne odsotnosti davčnih obveznosti. 9. člen ZDoh-2 izrecno določa: dohodek iz zaposlitve se šteje za prejet v Sloveniji, če se delo dejansko opravlja na ozemlju države.
To je načelno pomembna norma: tudi če je delodajalec tuj, plača se izplačuje zunaj Slovenije, pogodba pa je sklenjena po tujem pravu — a se delo fizično opravlja z ozemlja Slovenije, se lahko dohodek prizna kot dohodek iz slovenskega vira. Nerezident pa je dolžan plačati davek prav od dohodkov iz slovenskega vira (5. člen ZDoh-2).
Mednarodni sporazumi in pogoji za oprostitev davka
Oprostitev obdavčitve v Sloveniji je mogoča le ob veljavnem sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Praviloma se uporablja člen o dohodkih iz zaposlitve, ki predvideva tri pogoje — in vsi morajo biti izpolnjeni hkrati:
- delavec je v Sloveniji največ 183 dni v obdobju, ki ga določa ustrezen mednarodni sporazum;
- plačilo izplačuje delodajalec, ki ni davčni rezident Slovenije;
- stroškov izplačila plače ne nosi stalna poslovna enota delodajalca v Sloveniji.
Oprostitev se ne uporablja samodejno — pravico do nje je treba uveljavljati pri FURS (Finančna uprava RS) in jo podpreti z dokumenti, vključno s potrdilom o davčnem rezidentstvu druge države in pogodbo o zaposlitvi.
Posebnosti za državljane Ruske federacije
Med Rusko federacijo in Republiko Slovenijo velja Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja z dne 29. maja 1995 (v veljavi od 29. avgusta 1996), katerega 15. člen je predvideval pravilo 183 dni.
Z Odlokom predsednika RF št. 585 z dne 8. avgusta 2023 pa je Ruska federacija zadržala uporabo določb tega sporazuma, vključno z določbami 15. člena. Praktična posledica:
- mehanizem oprostitve po pravilu 183 dni v odnosih RF–Slovenija se trenutno ne uporablja;
- če se dohodek prizna kot dohodek iz vira v Sloveniji (9. člen ZDoh-2), se obdavči v Sloveniji po notranji zakonodaji;
- vprašanje odprave dvojnega obdavčevanja se prenese v državo davčnega rezidentstva — na primer prek mehanizma odbitka tujega davka po njeni nacionalni zakonodaji.
Kaj se zgodi po priznanju davčnega rezidenta
Po priznanju davčnega rezidenta Slovenije mora oseba tu prijaviti tujo plačo in druge tuje dohodke. Slovenska dohodnina se izračuna po progresivni lestvici, končni znesek pa je odvisen od:
- letnega dohodka in vrste prejetega plačila;
- višine socialnih prispevkov;
- uporabnih davčnih olajšav in sestave družine;
- davka, že plačanega v drugi državi;
- določb sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Tuji davek se v nekaterih primerih lahko odbije pri izračunu slovenskega — za to je treba dohodek pravilno prijaviti in predložiti dokumente, ki potrjujejo dokončno plačilo davka v tujini.
Davki za podjetnike in samozaposlene
Za podjetnike je davčni položaj bolj zapleten kot za zaposlene. Po pojasnilih FURS mora davčni rezident Slovenije, ki dejansko opravlja samostojno dejavnost iz države, dejavnost registrirati v Sloveniji in prijaviti dohodke po načelu svetovnega dohodka. Obveznosti lahko nastanejo tudi za nerezidenta, če se dejavnost dejansko opravlja na ozemlju Slovenije.
Glede na položaj je lahko potrebno:
- registracija dejavnosti v Sloveniji in pridobitev slovenske davčne številke;
- registracija tujega podjetja ali njegove podružnice;
- oddaja davčnih obračunov in plačilo akontacije davka;
- registracija v sistemu DDV;
- plačilo socialnih prispevkov.
Tveganje stalne poslovne enote tujega podjetja
Če lastnik ali zaposleni tujega podjetja posel stalno vodi iz Slovenije, lahko podjetje ustvari stalno poslovno enoto (PE). Tveganje se poveča, če se iz Slovenije:
- redno sklepajo pogodbe;
- sprejemajo ključne upravljavske odločitve;
- vodijo pogajanja s strankami;
- opravlja osnovna dejavnost podjetja;
- uporablja stalno delovno mesto ali se tam nahaja dejansko vodstvo posla.
V tem primeru lahko davčne obveznosti nastanejo ne le za digitalnega nomada, ampak za njegovo tuje podjetje. To vprašanje morajo posebej skrbno preveriti lastniki podjetij, direktorji, svetovalci in podjetniki, ki nameravajo biti v Sloveniji večji del leta.
Ali je treba plačevati socialne prispevke
Dohodnina in socialni prispevki se urejajo ločeno. Obveznost plačevanja socialnih prispevkov v Sloveniji je odvisna od:
- države registracije delodajalca in vrste pogodbe;
- obstoja socialnega zavarovanja v tujini;
- mednarodnega sporazuma o socialni varnosti;
- trajanja dela v Sloveniji;
- statusa zaposlenega ali samozaposlenega.
Če za zaposlenega tujega podjetja velja slovenski sistem socialnega zavarovanja, se lahko od njega zahteva, da se sam prijavi, oddaja obračune in plačuje tako lastne prispevke kot prispevke, ki običajno sodijo med obveznosti delodajalca.
Trije tipični primeri
Delo v Sloveniji nekaj mesecev
Oseba pride sama za tri ali štiri mesece, ohrani stanovanje, družino in davčno rezidentstvo v drugi državi. Ob veljavnem davčnem sporazumu in izpolnitvi vseh pogojev kratkotrajnega dela lahko dohodek ostane obdavčen le v državi davčnega rezidentstva — pravico do oprostitve pa je treba potrditi pri FURS.
Selitev vse družine za eno leto
Zakonca se preselita v Slovenijo, najameta stalno stanovanje, otroci začnejo obiskovati šolo ali vrtec. V takem položaju se lahko središče življenjskih interesov premakne v Slovenijo, davčno rezidentstvo pa lahko nastane celo pred iztekom 183 dni.
Vodenje tujega posla iz Slovenije
Lastnik podjetja stalno dela iz stanovanja ali pisarne v Ljubljani, vodi pogajanja in sprejema upravljavske odločitve. Poleg osebnih davčnih obveznosti tu nastane tveganje stalne poslovne enote tujega podjetja in potreba po registraciji dejavnosti v Sloveniji.
Kako urediti dovoljenje za digitalne nomade brez davčnih napak
Pred vlogo za status digitalnega nomada je vredno preveriti ne le obstoj tuje pogodbe in zadostnega dohodka, ampak celotno strukturo dela:
- kdo je dejansko delodajalec ali naročnik in kje je registriran plačnik dohodka;
- ali je delo na daljavo dovoljeno in kako se potrjujejo dejanska izplačila;
- kje bo prosilec ostal davčni rezident;
- ali nastane obveznost plačevanja socialnih prispevkov;
- ali nastane stalna poslovna enota tujega podjetja.
Podlaga in zahteve za samo dovoljenje za digitalne nomade so na strani dovoljenje za digitalne nomade v Sloveniji. Splošen pregled davčnega sistema države je v članku davki v Sloveniji: celoten vodnik.
Informacije so aktualne za leto 2026. Potreben dohodek in davčne obveznosti je treba preveriti neposredno pred vlogo — z upoštevanjem zadnje uradne objave in individualnega položaja prosilca.